- Info
Objavljeni članki in referati
Tekstovni prispevki Sipronike v obdoblju 2005-2010
Prispevki so nanizani v kronološkem zaporedju od najnovejšega do najstarejšega:
1. Indikator okvar za pametna nadzemna srednjenapetostna
(SN) elektrodistribucijska omrežja
Avtorji: Vidrgar M., Golob S., Bogataj M. Vir: Zbornik 19. mednarodne elektrotehniške in računalniške konference, Portorož 20.-22.sept. 2010.
Povzetek članka
V članku je predstavljena nadgrajena različica indikatorja okvar za detekcijo zemeljskega in kratkega stika v nadzemnih srednjenapetostnih (SN) distribucijskih omrežjih.
Indikator je bil načrtovan v skladu s konceptom pametnih omrežij za SN omrežja, tako da vsebuje značilnosti kot so dajinsko vodenje in avtomatizacija v kombinaciji z ločilnimi mesti.
Najprej je bil narejen matematični model kot pomoč za konstrukcijo prvega prototipa. Nato je bila razvita programska oprema za testiranje in kalibracijo prototipa v testirnem okolju. Testni rezultati so bili v skladu z matematičnim modelom. V preostanku članka je opisan razvoj, principi delovanja, razširjena funkcionalnost in kalibracija novega indikatorja okvar.
2. Predlog nove metode za detekcijo voženj v napačno smer
Avtorji: Babič S., Valič M. I., Golob S., Tekavec T. Vir: Zbornik 13. mednarodne konference o prometu (ICTS maj 2010).
Povzetek članka
Vozniki, ki vozijo v napačno smer po avtocesti, predstavljajo resno tveganje za varnost drugih udeležencev v prometu in njih samih. Napačna smer vožnje pogosto vodi v čelno trčenje. Tovrstne nesreče so sicer razmeroma redke, vendar so njihove posledice zelo hude, saj praviloma vodijo v resne telesne poškodbe in številne smrtne žrtve v primerjavi z drugimi vrstami nesreč na avtocestah. V tem članku so predstavljeni rezultati kombiniranih raziskav, ki vključujejo zbiranje informacij, vzroke in posledice nesreč, ki izhajajo iz voženj v napačno smer po avtocestah. V članku je predstavljena tudi raziskava pasivnih in aktivnih metod na svetovni ravni za zmanjšanje števila voženj v napačni smeri.
V Sloveniji se je ta problem pojavil šele pred nekaj leti zaradi pozne izgradnje avtocest, problematika pa se je okrepila zlasti po nedavni uvedbi vinjetnega načina cestninjenja. Navedeni so primeri ukrepov, ki jih izvaja slovenska družba za avtoceste v Sloveniji. Na koncu je v članku predstavljena nova mikrovalovna metoda za detekcijo vozil, ki vozijo v napačno smer. Metodologijo detekcije in tehnološki razvoj je izvedlo podjetje Sipronika d.o.o. iz Ljubljane. Raziskave in razvoj so bile sofinancirane v okviru raziskovalnega projekta "REMSIS"s strani EU vzpodbude EUREKA in s podporo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS.
3. Radarski merilniki hitrosti in njihov vpliv na umirjanje prometa
Avtorji: Krznarič K., Dernič P., Jarc A., Perko K., Valič M.I. Vir: Zbornik 18. mednarodnega simpozija elektronike v prometu (marec 2010).
Povzetek članka
V prispevku je predstavljen kratek pregled radarskih merilnikov hitrosti, obenem pa predstavimo njihov vpliv na umirjanje prometa. Na širšem območju Ljubljane je postavljenih kar nekaj radarskih merilnikov in prikazovalnikov hitrosti tipa MHP50 podjetja Sipronika d.o.o. V izvedenih raziskavah smo poskusili oceniti učinkovitost teh naprav z uporabo podatkov, ki se standardno shranjujejo v pomnilnik. Eksperiment smo opravili na dveh različnih lokacijah, z različnim pretokom prometa in omejitvijo hitrosti na odsekih, kjer se dani napravi nahajata. Meritve so bile izvedene v dveh režimih delovanja prikazovalnika (vidno, ON), ko se je hitrost prikazovala vsakemu mimovozečemu vozilu in (pokrito, OFF), ko je bil prikazovalnik pokrit oz. neprižgan.
Iz razpoložljivih podatkov smo naredili podrobno analizo, iz katere lahko zaključimo na pozitivno delovanje prikazovalnikov na umirjanje mestnega prometa. Delo je delni rezultat raziskovalno-razvojnega projekta "REMSIS", ki ga finančno podpira EU iniciativa EUREKA v sodelovanju z MVZT R Slovenije.
4. Učinkovito vzorčenje za vrednotenje kriterijskih funkcij za 2-D togo poravnavo slik
Avtorji: Jarc A., Perš J., Rogelj P., Kovačič S. Vir: Infromacije MIDEM 39(2009)1, Ljubljana
Povzetek članka
V članku smo primerjali 4 različne metode vzorčenja, ki vplivajo na gostoto in porazdelitev vzorčnih premic v prostoru. Metode vzorčenja, ki smo jih v testih med seboj primerjali, so bile: enakomerno vzorčenje po mreži, pseudo-naključno vzorčenje, Sobol kvazi naključno vzorčenje in Haltonovo kvazi naključno vzorčenje. Iz rezultatov testov se je izkazalo, da nam Haltonovo kvazi-naključno vzorčenje omogoča najbolj enakomerno in s tem »pravično« pozrazdelitev vzorčnih premic v prostoru. Enakomerna pozrazdeljenost premic v vzorčnem prostoru je neposredno povezana z zmanjšanjem računskega časa, ki je potreben za kvantitativno vrednotenje kriterijskih funkcij pri togi poravnavi slik.
5. Večstopenjska poravnava slik z uporabo teksturnih značilnic
Avtorji: Jarc A., Perš J., Kovačič S. Vir: Journal of Digital imaging, online 30/01/2009, Springer Verlag
Povzetek članka
V članku predstavljamo večstopenjsko metodo poravnave slik, ki temelji na Lawsovih teksturnih značilnicah. V prvi fazi poravnave uporabimo referenčno bazo poravnanih slik z znanim zlatim standardom. Na referenčni bazi slik izločimo Lawsove teksturne značilnice in na podlagi parametrov: robustnosti, točnosti in konvergenčnega radija določimo njihovo kvaliteto za poravnavo danega slikovnega problema. Z izbranimi značilnicami poravnavamo slikovne pare na več stopnjah, kjer na prvi stopnji uporabimo najbolj robustno značilnico in na vsaki naslednji stopnji bolj točne značilnice.
6. Daljinsko brezžično upravljanje in nadzor radarskih prikazovalnikov hitrosti inteligentnih prometnih znakov
Avtorji: Perko K., Tekavec T., Golob S., Jarc J. Vir: 14. mednarodni simpozij o elektroniki v prometu (ISEP 2006)
Povzetek članka
V prispevku predstavljamo detektorje hitrosti, prikazovalnike, inteligentne prometne znake in prometne števce z vgrajeno brezžično GSM/GPRS komunikacijo. Predstavimo prednosti in možnosti delovanja omenjenih naprav, kot na primer daljinsko nastavljanje parametrov, nadzor in vodenje v realnem času, daljinski dostop do shranjenih podatkov v napravah in možnost hitrega ukrepanja s strani operaterjev v nastalih prometnih situacijah.